admin
Goji jagode lastnosti
Vedno več se govori o zdravi prehrani in celo o super hrani. Ena vrsta izmed te super hrane so tudi goji jagode. Le kdo še ni slišal o njihovih zdravstvenih koristih in o njihovem soku? Nekateri trdijo, da so vrelec mladosti. Toda kaj sploh so goji jagode in ali lahko res preprečujejo kronične bolezni? Ali imajo res stranske učinke? Tukaj so odgovori na vprašanja.
Imenujejo se tudi wolfberry. Imajo svetlo oranžno-rdeče jagode, ki zrastejo na grmu. To je domorodna rastlina Kitajske. V Aziji je več generacij jedlo goji jagode, ker so verjeli in upali, da bodo tako živeli dlje. Sčasoma so jih ljudje začeli uporabljati za zdravljenje. Z njimi so zdravili celo vrsto zdravstvenih težav, kot so diabetes, visok krvni tlak, povišano telesno temperaturo in s starostjo povezane težave z očmi. So tako zaužili kar surove, včasih kuhane, ali suhe (kot rozine). Uporabljajo se v zeliščnih čajih, sokovih, v vinu, in v zdravilih.
Kakšne so njihove prednosti?
Raziskave kažejo, da če jemo jagode – kot so naprimer borovnice, acai jagode, brusnice, jagode in češnje – zaužijemo veliko koristnih sestavin za zdravje. Jagode goji so napolnjene z močnimi antioksidanti in drugimi snovmi, ki lahko pomagajo preprečiti raka in druge bolezni, tudi bolezni srca. Antioksidanti spodbujajo imunski sistem ter znižujejo holesterol. Ko uživamo živila z veliko antioksidantov, nam med drugimi dobrimi učinki, tudi upočasni proces staranja. To dosežemo zato, ker z antioksidanti zmanjšujemo škodo prostih radikalov, ki poškodujejo celice in s tem tudi DNK. Ko se celice DNK spremenijo, celica raste nenormalno. Antioksidanti odvzamejo destruktivno moč prostih radikalov, zato antioksidanti pomagajo zmanjševati tveganje za nastanek nekaterih resnih bolezni.
Goji jagode imajo tudi spojine, bogate z vitaminom A, ki ravno tako pomagajo zaustavljati proces staranja. Te posebne sestavine pomagajo spodbuditi delovanje imunskega sistema, zaščitijo vid, in pomagajo pri preprečevanju bolezni srca. Nekatere raziskave kažejo, da lahko povečajo zdravje možganov in zato lahko zaščitijo pred s starostjo povezanimi bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen.
Druge študije kažejo, da njihov sok koristen za duševno blaginjo, za umirjenost, večje športne zmogljivosti, srečo, kakovostno spanje in občutek dobrega zdravja. To so predhodne študije, ki jih je treba ponoviti, preden se lahko postavijo dokončne ugotovitve.
Čeprav so Goji jagode bogat vir antioksidantov – in zgodnje raziskave kažejo potencialno veliko koristi za zdravje – je še vedno nejasno, kako gredo skupaj z drugimi jagodami. Raziskovalci prav tako ne vedo, ali so dopolnila prehrani in ali imajo enake zdravstvene koristi, kot druge jagode.
Ali imajo stranske oz. nezaželjene učinke?
Obstaja nekaj zdravil, ki niso združljive z Goji jagodam. Če ste vzeli varfarin (zdravilo za redčenje krvi), zdravilo za uravnavanje krvnega tlaka ali zdravila za sladkorno bolezen je bolje, da se jim izognete.
V primeru alergije na cvetni prah bo mogoče bolje, da ne uživate preveč jagode goji. Uživajte jih v zmernih količinah.
Če imate še kakšna vprašanja, se obrnite še na svojega zdravnika ali farmacevta.
Razlaga sanj
Kljub lepemu študentskemu življenju se je v začetku pomladi 1966 v meni začelo kopičiti nekaj temnega in nedotakljivega razlaga sanj. Odselil sem se iz sobe v študentskem naselju in živel v garsonjeri. V tem času sem, kljub vsem dosežkom, včasih občutil naraščajočo melanholijo. Kmalu zatem so se začele nočne more. Vsako noč sem se prebujal v potu. Sanje so bile skoraj vedno enake.
Hodim po temačni mestni ulici; visoke stavbe brez vrat in oken me opazujejo skozi temno, plazečo se meglo. Visoka pojava, sanje razlaga odeta v črno, hodi proti meni. Ne vidim, vendar občutim nekaj groznega. Svetleča se bela lobanja s črnimi očesnimi vdolbinami strmi vame, bele čeljusti se spreminjajo v odprto žrelo. Od strahu otrpnem. Pomen sanj se tokrat se v prizoru groze pojavi moški z belimi lasmi. Njegovi koraki so neslišni. Nekako občutim, da je on zame edino upanje. Lahko me reši, vendar me ne vidi, jaz pa ga ne moram priklicati. Ko se Smrt norčuje iz mojega strahu, se nenadoma obrne in se sooči s človekom belih las, ki se ji smeje v obraz. Prevzeto opazujem. Smrt besno zamahuje proti njemu. Naslednji trenutek vidim, kako nekaj črnega leti po zraku. Starec je zgrabil Smrt za vrat in jo vrgel v zrak. Nenadoma starka s koso izgine. Človek z bleščeče belimi lasmi me gleda, v znak sprejemanja mi ponuja roke. Stopam proti njemu, nato vanj, tako da izginem v njegovem telesu. Ko pogledam po svojem telesu, opazim, da zdaj jaz nosim črna oblačila. Dvignem roke in vidim, kako se bleščeče bele kosti sklenejo v molitvi.
Prebujal sem se ves objokan.
Zunaj je začelo deževati. Svetloba in toplota pisarne sta bili prijetni v primerjavi s temo noči in težkimi oblaki. Počasi sem se sprostil. Naslonil sem se in rekel: »Veš, občutek imam, kot da sva se že srečala.« »Da, srečala sva se,« je odgovoril še enkrat v mojem umu in odprl vrata, ki vodijo v svet, kjer se sanje in resničnost zlijejo v eno. Za trenutek sem obstal. »Pogosto sanjam enake sanje – in ti si v njih.« Pozorno sem ga opazoval, vendar njegov obraz ni izdajal ničesar. »Jaz sem v sanjah mnogih ljudi, ne samo v tvojih. Povej mi, o čem sanjaš,« se je nasmehnil. Svoje sanje sem mu podrobno razložil, kolikor sem se lahko spomnil. Z grozljivimi prizori v mojem umu je soba postala temnejša, svet, ki sem ga poznal, pa je začenjal bledeti. Ko sem končal, je rekel: »Ja, to so zelo dobre sanje,« je bila njegova razlaga sanj. Preden mi ga je uspelo vprašati, kaj je s tem mislil, se je oglasil zvonec. Oblekel je dežni plašč, pravzaprav nekakšen pončo, in stopil v vlažno noč. Opazoval sem ga skozi okno.
Dan zemlje
Ali se kdaj spomnite na Zemljo, katera nas nosi, nam daje vse, kar potrebujemo za življenje, in nam omogoča raznoliko bivanje v svojem okolju? Zavedanje, da je naš planet živo bitje, katerega del smo tudi mi, nas vodi v dejanja, s katemi bomo Zemlji izkazali hvaležnost in se ji zahvalili za gostoljubje.
Kako zelo je pomemben pravilen odnos do našega planeta z vidika ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki, varčevanja s pitno vodo, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, varčevanja z energijo, odgovornega ravnanja z gozdovi in z živalmi, ki si z nami delijo ta planet, smo bili opozorjeni kar nekajkrat. Ne pozabimo pa še na odgovorno ravnanje z našimi mislimi, ki ravno tako prepletajo naš planet in ga soustvarjajo. Največ, kar lahko naredite zase, za ljudi okoli vas in za tudi za naš planet, je, da imate radi sebe in druge, živali in naravo. In konec koncev tudi naš prelepi planet.
V petek, 22.04.2011 se bomo ob 18 h dobili v parku Tivoli, ker bomo imeli meditacijo in skupinsko čiščenje telesa. Začetek in konec dogodka bomo namenili našemu planetu in mu izkazali vse spoštovanje, ki si ga zasluži. Več o dogodku na http://www.notranjisvet.si
22. April – Svetovni dan Zemlje
Zêmlja je eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.
Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. Nad tem se nahajata površina Zemlje in atmosfera, ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki.